CANONOV PROGRAM ZA MLADE SLOVENIJA 2023: ACTA NON VERBA*

SMETI NA POHODU

Moja mlajša sestrica Rina obožuje alpake, lame in vse njihove ožje bratrance ter sestrične, zato smo z družino obiskali dogodek Alpaka Expo v Avstriji, kjer sva izvedeli, da so vikunje skoraj izumrle - ne samo zaradi lova na njih, pač pa tudi zaradi onesnaženosti njihovega naravnega okolja.
Tako smo se na čudovit zimski dan skupaj z družino in Matičevo ekipo odpravili na Sveti Jakob pri Medvodah, kjer smo posneli mojo fotografijo. S seboj smo prinesli nekaj smeti in jih postavili na sceno sicer čudovite neokrnjene narave.
Na fotografiji smo prikazali, kako preposto jih je pospraviti, če naletimo na njih. Še bolje pa bi seveda bilo, če jih tja sploh ne bi odlagali!
Želim si, da te fotografija nagovori k temu, da ob naslednjem izletu v naravo spotoma pobereš in ustrezno odvržeš svoje odpadke ter nam tako pomagaš ohraniti našo naravo lepo za vse.

LUČ MIRU POVEZUJE

Na moji fotografiji vsaka rutka predstavlja svojo zgodbo. Skavti smo se zavezali, da bomo z globalnim sodelovanjem ustvarjali pozitiven vpliv v svoji skupnosti in v svetu. Rutke, združene na tej fotografiji, poosebljajo duh Ciljev trajnostnega razvoja in prizadevanje skavtov po vsem svetu za ustvarjanje boljše prihodnosti.
Luč miru iz Betlehema, simbol upanja in miru, oddaja toplino in spokojnost. Verniki se ob njej povezujejo in prevzemajo odgovornost za spodbujanje miru ter ustvarjanje trdnih in enakopravnih institucij ter odnosov.
Ta fotografija naj te opominja, da trajnostni razvoj ni pot posameznika, ampak je skupno prizadevanje, v katerem se ljudje različnih ozadij združujejo in sodelujejo za boljšo prihodnost za nas vse.

NA POMOČ!

V okviru velikih poplav, ki so pred kratkim prizadele Slovenijo, sva se odločila posneti fotografijo, s katero predstavljava pomembnost povezovanja ljudi v skupnosti in nujnost dobrih institucij, ki priskočijo na pomoč pri tovrstnih nesrečah.
Na letališču v Slovenj Gradcu sva fotografirala gasilce in predstavnike civilne zaščite, ki v helikopter nosijo vodo, hrano in nujno potrebno opremo, s katero bodo oskrbeli žrtve na poplavljenih območjih. V ospredju vidimo helikopter v odhodu, v ozadju pa že novega, ki je na poti po naslednjo zalogo pomoči.
S to fotografijo sva želela prikazati medsebojno pomoč in kako lahko s skupnimi močmi naredimo več.
Tudi sama sva s svojimi rokami priskočila na pomoč, tebe pa želiva vzpodbuditi, da po svojih zmožnostih z dobrimi deli pripomoreš k naši skupni boljši prihodnosti.

PREPROSTA IZBIRA

Živim v mestu in opažam, da je v njem zelo veliko prometa - bistveno več, kot ga je potrebno. Na cestah je preveč velikih avtomobilov, v katerih lahko skoraj vedno opazimo samo po enega potnika. Takšno ravnanje pripelje do onesnaženega okolja, gneče na cesti in nepotrebnega hrupa.
Prevečkrat izberemo najenostavnejšo pot v mesto. Avtomobil je sicer priročno prevozno sredstvo, a s stališča prometa zelo neučinkovito. Ne le to, ampak z izbiro avtomobila - takrat, ko to res ni potrebno - škodimo naravi, našim telesom in nenazadnje tudi našim denarnicam.
Izberi bolj zelen način prevoza. Naredi dobro delo za naravo, telo in okolico. Izberi kolo, skiro, avtobus.

NARAVA NAJDE POT

Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembno je okolje za nas. Zelene površine niso le prostor za druženje in rekreacijo, ampak so pomembne za zdravje in dobro počutje ljudi. Zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb, znižujejo temperaturo in zadržujejo padavinsko vodo ter izboljšujejo kakovost zraka.
Raziskave potrjujejo, da je urbana narava zelo pomembna za izboljšanje kakovosti življenja v mestih in v tujini ozelenitvam mestnih jeder dajejo zelo velik pomen. Vzpostavljajo sistem zaščite mestnih dreves, tako za podrtje potrebujejo res dober in tehten razlog. Želim si, da bi tudi pri nas konkretneje delali v tej smeri.
Narava nas vidno opozarja, da moramo sodelovati z njo in to prikazujem na fotografiji. Majhen poganjek breze si je našel mesto na nadstrešku nad vhodom v blok.
Breza je tudi simbol novih začetkov, zato za vse nas upam na najboljše.

TAČKE POMAGAČKE

Odločila sem se, da bom v sklopu projekta fotografirala svojo sosedo in njeno psičko Tito pri njunem prostovoljnem delu. Tita je majhna, črno-rjava jazbečarka, stara 8 let in je terapevtski pes.
S svojo lastnico že nekaj let sodelujeta s Tačkami Pomagačkami. Prostovoljno hodita po različnih ustanovah in pomagata ljudem, potrebnim pomoči. Včasih delata družbo ljudem v domovih za ostarele, pogosto pa pomagata v programih za otroke z učnimi težavami in jim tako popestrita učni proces.
Za fotografiranje smo se odpravili v knjižnico Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer imata Tita in njena lastnica enkrat tedensko bralne urice, na katere prihajajo mlajši otroci.
S fotografijo želim pokazati, kako so živali nepogrešljiv sopotnik v naših življenjih in da se lahko ljudje od njih marsikaj naučimo, na primer, kako biti bolj potrpežljivi in strpni.

„PLAC“ ZA VSE

Predstaviti Plac skozi svojo fotografijo sem se odločila zato, ker sta se začetek projekta in obdobje negativnih gest proti temu družabnemu prostoru časovno precej ujemala. Plac je “neodvisno vzpostavljen” prostor, ki je nastal kot odgovor na neustrezno politiko ravnanja z zapuščenimi, a sicer uporabnimi stavbami in hkrati tudi ob naraščujoči stanovanjski problematiki.
V tem prostoru sem bila nekajkrat tudi sama in vedno sem se počutila domače, sprejeto. Tukaj lahko izražaš svoje interese, najdeš ljudi s podobnimi ali celo odkriješ kakšne nove. Je prostor druženja in prijetnega sobivanja. To se mi zdi tudi bistvo takšnih prostorov, ki ponujajo zatočišče vsakemu, ki ga potrebuje.
Zdi se mi, da splošna javnost tovrstnih prostorov ne razume in o njih govori z zelo negativnim prizvokom, želela pa bi si, da bi spoznali resnične prednosti, mogoče tudi z obiskom le-teh. Plac je namreč za vse!

majhna VELIKA SREČA

S to fotografijo sem te želela nagovoriti k temu, da v svojem vsakdanu večkrat pomisliš na starejše, jim pomagaš, jih razveseliš s svojo dobro voljo in jim podariš čas.
Na fotografiji je prikazana močna simbolika sodelovanja med generacijami, do katerega je prišlo tudi ob nastanku fotografije. Za pomoč pri izvedbi sem prosila babico in nato navdušila še mlajšega brata, ki je sicer potreboval nekaj več vzpodbude. Fotografija je nastala v naši dnevni sobi v božičnem času, zato sem v ozadje vključila božično drevo.
Motiv prikazuje povezovanje med starejšo in mlajšo generacijo ter gledalca nagovarja k temu, da skrbi za tovrstne vezi skozi male, a starejšim praviloma zelo pomembne geste.
Majhna dobra dela za veliko sreče v očeh.

NA PRAGU REVŠČINE

V primerjavi s preteklostjo v današnjih časih živimo v zelo dobrih ekonomskih razmerah in izobilju, a se med nami še vedno najdejo tisti, ki te sreče žal nimajo.
S svojo fotografijo želim doseči, da se ob ogledu motiva zamisliš ter pomisliš na stvari in na ljudi, ki jih v pestrosti vsakdana potiskaš v ozadje, med nepomembne. Veš katere?
Opozoriti te želim na to, da so okoli nas ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč - ne le finančne in materialne, pač pa tudi pomoč s socialnega vidika, družbo, toplo besedo.
Dandanes se ljudje vse bolj pogosto zapirajo sami vase in zaradi tega ostanejo sami, večkrat pa tovrstno vedenje pripelje do še hujših stisk.
Ozri se okoli sebe, morda je prav zraven tebe nekdo, ki potrebuje pomoč. Pomagaj! Zdaj!