Fotografiranje skrivnosti narave: Zgodba o projektu za vračanje divjine

Vetrovne pečine, močvirja ob jezerih in mirni gozdovi – naravni habitati so privlačni za fotografe divjih rastlin in živali ter pokrajine, ki imajo dovolj potrpežljivosti, da zajamejo postopne spremembe in rast v različnih letnih časih. Včasih pa lahko fotografija zajame in ovekoveči še korenitejšo spremembo, ki je nastala skozi čas, kot je na primer zapuščen kamnolom, ki je videti kot prizor iz divjine, saj si ga je znova prilastila narava.

Gayle, fotografinja, ki stoji za Natured Secrets je predana biotski raznovrstnosti in obnovi zelenih površin. Dokumentirala je počasno rast britanskega projekta za vračanje divjine na svojem pragu in upa, da bo njeno delo morda navdihnilo tudi druge, da delček svojega vrta vrnejo naravi.

Zgodba se je začela pred 20 leti, ko je Gayle ob svojem domu v gorovju Penini na severozahodu Anglije zasadila gozd, zapuščeni kamnolom in nekdanjo farmo kun pa preuredila v cvetoče zatočišče za divje živali.

Zdaj, ko se v pokrajino vračajo živali in rastline, se uresničuje Gaylin cilj – "pot upanja" – zabrisati meje med njenim vrtom in tem divjim območjem, da bi ustvarila resnično divjino.

"Ko smo prispeli, sem želela tej odprti lokaciji podariti "občutek prostora", da bi svoj odnos do nje povezala z okoljem," pove Gayle, ki je tudi magistrirala iz znanosti o ohranjanju okolja in ekologije na univerzi v Lancastru. "Prvotno ureditev pokrajine so preoblikovale industrijske dejavnosti, ki so za seboj pustile puščavo. Toda odkar se je končalo pridobivanje kamna, se je območje začelo vračati k naravi. Pokrajina je oživela.

"Začeli smo tako, da smo posnemali to preobrazbo in določili vrtiček, ki smo ga lahko uredili v pokrajini, ko še ni bilo vidnih meja. Nikoli pa si nisem mislila, da nam bo uspelo ustvariti pravi vrt. Poskušali smo zgolj "ukrotiti naravo".

Medtem ko se pokrajina obnavlja, Gayle meni, da je njeno popotovanje kot nalašč za dolgoročen fotografski projekt. "Nekaj let sem študirala botanično umetnost na šoli v Chelseaju in vedno sem bila mnenja, da si [pokrajina] zasluži biti dokumentirana," pove. "To je lahko v različnih revijah ali na mikro spletnem mestu, ampak zame je to razkol med znanostjo in ustvarjalnostjo. Zato sem upala, da bi lahko bile moje fotografije malce drugačne.

"Naš zapuščeni kamnolom nosi tudi brazgotine industrijske preteklosti, toda narava postopoma ponovno oživlja to območje. Kot varuhinja območja z osupljivo mešanico zgodovine, industrije, geologije, prostoživečih živali in rastlinja z veseljem beležim pot pokrajine ter razvoj in porast biotske raznovrstnosti, pri tem pa mi fotografije služijo kot dnevnik.

Na območju se zdaj tare divjih živali, kot so poljski zajci, čmrlji, poljski škrjanci, škurhi, pribe, bleščeči zmotci, sokoli in srnjad, zato ni težko razumeti, zakaj je ta kraj postal raj za fotografe. Pisana paleta mokrišč, travnikov in gozdnega grmičevja poleg s cvetjem bogatega gojenega travnika je privabila veliko različnih divjih živali.

"V zadnjih 20 letih smo pomagali pri obnovi zemljišča, odkrili smo izvire sladke vode, da bi povečali mokrišča v dolinah ter povezali obstoječe mlake na skalnatih pečinah z vrsto novih mlak brez podlog," pove Gayle.

"Zasadili smo avtohtone listnate gozdove in jih opazovali, kako rastejo in počasi postajajo prekriti z žametni mahovi, ki zagotavljajo vzdušje z bujnim zelenjem skozi vse leto in omogočajo, da vse prekipeva od življenja. Veje in debla so močno porasla z mahom, ki povečan in od blizu spominja na miniaturne izgubljene svetove."

Če se odločite za dokumentiranje svojega projekta, morda kotička na vrtu, ki ste ga prepustili naravi, poskrbite, da imate ustrezen fotoaparat in objektiv. Gayle uporablja fotoaparat Canon EOS 6D Mark II v kombinaciji z enim od svojih makro objektivov, s katerimi zajema te drobne svetove. "Fotoaparat nam omogoča, da se približamo določenemu organizmu, pa naj gre za približan posnetek rože, žuželke ali spore na spodnji strani praproti," pravi. "Začneš opažati stvari, ki jih nisi nikoli prej, in tako sem se začela bolj zavedati, kako se lahko povežem z naravo skozi objektiv."

Ta povezava se je še okrepila, ko se je po restavratorskih delih na skednju, ki so ga Gayle in mojstri za suhozidno gradnjo obnovili s kamnom, najdenim v nekdanjem kamnolomu, pojavila družina pegastih sov. Ta skedenj je postal novi dom za ptice.

"Ker sem se naučila "gledati" skozi svoj fotoaparat in tiho počakati, da se pojavijo pegaste sove, lahko opazim več," pove Gayle. "Opazim gibanje trave, spremembo svetlobe, vešče, ptice in rože, ki se jih dotaknejo. Za trenutek postanem plen, ko objektiv zajame kremplje, ki krožijo nad mano, nato pa se premaknem in situacija se spremeni. Postanem lovka."

Gayle uporablja tudi drugi fotoaparat DSLR polne velikosti z izbranimi daljšimi objektivi EF. Ker ima eno ohišje fotoaparata za svoje makro objektive in drugega za svoje teleobjektive, nikoli ne zamudi trenutka zaradi menjave objektiva. S temi orodji lahko zajame dramatično nebo in ptice med letenjem, kot so sove, pri čemer je še posebej pomembna optična stabilizacija slike, saj ne uporablja stativa.

"Potrebujem doseg svojega čudovitega objektiva EF 600mm f/4L IS III USM, da se lahko približam sovam," pove. "Na tem mestu sem daleč stran in se ne morem skriti, zato ne morem preprosto sedeti in misliti, da bom od blizu videla srno ali ptico. Celo taščico je težko fotografirati, ker so drevesa tako visoka. Z objektivom pri 600 mm ste lahko prepričani, da boste dobili najboljše posnetke, saj fiksni objektiv zagotavlja ostre slike, medtem ko mi fotoaparat Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM omogoča povečanje in zmanjšanje kadra, da lahko posnamem ptico, tudi če se premika ali leti proti meni. Imam razdaljo."

Gayle je projekt vračanja v divjino dokumentirala tudi z anketami, stiskanjem cvetja, konzerviranjem rastlin v alkoholu ter skiciranjem in slikanjem z vodenimi barvicami. Navsezadnje pa uživa v drobnih trenutkih z divjimi živalmi, ki jih je privabil ta kotiček, in se navdušuje nad blagodejnimi vplivi stika z naravo na naše duševno zdravje. "Pogled skozi fotoaparat v teh zgodnjih jutrih vam omogoča, da vdihnete mir in tišino," pojasnjuje. "To čustveno stanje si lahko vtisnem v spomin tako, da delim te slike na družbenih omrežjih in s tem pomagam tudi drugim, da izkusijo kanček te lepote, ki nas obdaja."

Vsem, ki razmišljajo o ustvarjanju podobnega projekta, svetuje, naj začnejo z nekaj drevesi ali grmički, ki bodo privabili ptice in žuželke. "Vedno zasadite drevesa, če imate možnost," svetuje. "Ne potrebujete veliko prostora – čez šest ali sedem let boste imeli gozdnato pokrajino, po kateri se boste lahko sprehajali in začutili prostor."

Napisala Lorna Dockerill