Fotografiranje skrivnosti narave: Zgodba o projektu za vračanje divjine

Fotografinja divjih živali deli, kako je dokumentirala projekt za vračanje divjine, ki proslavlja biotsko raznovrstnost narave skozi objektiv.
Pegasta sova, fotografirana v okviru projekta za vračanje divjine, z iztegnjenimi krili jadra nad krošnjami dreves.

Vetrovne pečine, močvirja ob jezerih in mirni gozdovi – naravni habitati so privlačni za fotografe divjih rastlin in živali ter pokrajine, ki imajo dovolj potrpežljivosti, da zajamejo postopne spremembe in rast v različnih letnih časih. Včasih pa lahko fotografija zajame in ovekoveči še korenitejšo spremembo, ki je nastala skozi čas, kot je na primer zapuščen kamnolom, ki je videti kot prizor iz divjine, saj si ga je znova prilastila narava.

Gayle, fotografinja, ki stoji za Natured Secrets je predana biotski raznovrstnosti in obnovi zelenih površin. Dokumentirala je počasno rast britanskega projekta za vračanje divjine na svojem pragu in upa, da bo njeno delo morda navdihnilo tudi druge, da delček svojega vrta vrnejo naravi.

Fotografski projekt za vračanje divjine z zgodovino

Večbarvni snopi jesenske vrese povezujejo vrt s pobočjem za njim, v ozadju pa je modro nebo.

"Da bi vrt združili s pokrajino in ga povezali s pobočjem, smo posadili šopke jesenske vrese," pojasnjuje Gayle. "Dodali smo še različne trave in brezova drevesa, ki odražajo okoliško barje, da se vse lepo zlije s pokrajino. Vse skale, ki smo jih uporabili pri gradnji stopnic, pobočja z jesensko vreso, poti in stene, smo vzeli iz pokrajine." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 6D Mark II z objektivom Canon EF 24-105mm f/3.5-5.6 IS STM pri 45 mm, 1/1000 s, f/4,5 in ISO 160. © Natured Secrets

Zgodba se je začela pred 20 leti, ko je Gayle ob svojem domu v gorovju Penini na severozahodu Anglije zasadila gozd, zapuščeni kamnolom in nekdanjo farmo kun pa preuredila v cvetoče zatočišče za divje živali.

Zdaj, ko se v pokrajino vračajo živali in rastline, se uresničuje Gaylin cilj – "pot upanja" – zabrisati meje med njenim vrtom in tem divjim območjem, da bi ustvarila resnično divjino.

"Ko smo prispeli, sem želela tej odprti lokaciji podariti "občutek prostora", da bi svoj odnos do nje povezala z okoljem," pove Gayle, ki je tudi magistrirala iz znanosti o ohranjanju okolja in ekologije na univerzi v Lancastru. "Prvotno ureditev pokrajine so preoblikovale industrijske dejavnosti, ki so za seboj pustile puščavo. Toda odkar se je končalo pridobivanje kamna, se je območje začelo vračati k naravi. Pokrajina je oživela.

"Začeli smo tako, da smo posnemali to preobrazbo in določili vrtiček, ki smo ga lahko uredili v pokrajini, ko še ni bilo vidnih meja. Nikoli pa si nisem mislila, da nam bo uspelo ustvariti pravi vrt. Poskušali smo zgolj "ukrotiti naravo".

Medtem ko se pokrajina obnavlja, Gayle meni, da je njeno popotovanje kot nalašč za dolgoročen fotografski projekt. "Nekaj let sem študirala botanično umetnost na šoli v Chelseaju in vedno sem bila mnenja, da si [pokrajina] zasluži biti dokumentirana," pove. "To je lahko v različnih revijah ali na mikro spletnem mestu, ampak zame je to razkol med znanostjo in ustvarjalnostjo. Zato sem upala, da bi lahko bile moje fotografije malce drugačne.

"Naš zapuščeni kamnolom nosi tudi brazgotine industrijske preteklosti, toda narava postopoma ponovno oživlja to območje. Kot varuhinja območja z osupljivo mešanico zgodovine, industrije, geologije, prostoživečih živali in rastlinja z veseljem beležim pot pokrajine ter razvoj in porast biotske raznovrstnosti, pri tem pa mi fotografije služijo kot dnevnik.

Povezovanje z naravo skozi objektiv

Mladi srnjak, ki ga delno skriva visoka trava.

"Malce preden smo posneli to fotografijo, smo ugotovili, da smo izgubili našega jelena iz črede srnjadi," pove Gayle. "Odločili smo se, da je ta mladi srnjak, ki se je naenkrat pojavil pred objektivom fotoaparata, naš novi kandidat za vodjo črede. Srnjaku je pravkar zraslo prvo rogovje." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 6D Mark z objektivom Canon EF 600mm f/4L IS III USM pri 1/800 s, f/4,5 in ISO 200. © Natured Secrets

Sokolji mladič stoji na drevesni veji, obdaja ga zelenje.

Gayle je namestila sokoljo gnezdilnico na drog na pašniku blizu gozdička. "To je naš prvi sokolji mladič, ki se je izvalil v bližnji gnezdilnici," pojasnjuje. Eden od staršev je skrbel za hrano v teh krošnjah, saj se mora mladič naučiti loviti." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 6D Mark II z objektivom Canon EF 600mm f/4L IS III USM pri 1/1250 s, f/4,5 in ISO 640. © Natured Secrets

Na območju se zdaj tare divjih živali, kot so poljski zajci, čmrlji, poljski škrjanci, škurhi, pribe, bleščeči zmotci, sokoli in srnjad, zato ni težko razumeti, zakaj je ta kraj postal raj za fotografe. Pisana paleta mokrišč, travnikov in gozdnega grmičevja poleg s cvetjem bogatega gojenega travnika je privabila veliko različnih divjih živali.

"V zadnjih 20 letih smo pomagali pri obnovi zemljišča, odkrili smo izvire sladke vode, da bi povečali mokrišča v dolinah ter povezali obstoječe mlake na skalnatih pečinah z vrsto novih mlak brez podlog," pove Gayle.

"Zasadili smo avtohtone listnate gozdove in jih opazovali, kako rastejo in počasi postajajo prekriti z žametni mahovi, ki zagotavljajo vzdušje z bujnim zelenjem skozi vse leto in omogočajo, da vse prekipeva od življenja. Veje in debla so močno porasla z mahom, ki povečan in od blizu spominja na miniaturne izgubljene svetove."

Če se odločite za dokumentiranje svojega projekta, morda kotička na vrtu, ki ste ga prepustili naravi, poskrbite, da imate ustrezen fotoaparat in objektiv. Gayle uporablja fotoaparat Canon EOS 6D Mark II v kombinaciji z enim od svojih makro objektivov, s katerimi zajema te drobne svetove. "Fotoaparat nam omogoča, da se približamo določenemu organizmu, pa naj gre za približan posnetek rože, žuželke ali spore na spodnji strani praproti," pravi. "Začneš opažati stvari, ki jih nisi nikoli prej, in tako sem se začela bolj zavedati, kako se lahko povežem z naravo skozi objektiv."

Naučite se "gledati" s fotoaparatom

Bleščeči zmotci počivajo na listih dristavca, v vodi pod njimi pa se zrcalijo odtenki modre in zelene barve.

Posnetek zgornjega ribnika v kamnolomu prikazuje bleščeče zmotce, ki počivajo na pičlih nekaj listih alpskega dristavca – Potamogeton alpinus. V Angliji dristavec velja za občutljivo vrsto, saj se običajno nahaja bolj severno v Škotskem višavju. Posneto s fotoaparatom Canon EOS 6D Mark II z objektivom Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS USM (ki ga je nadomestil model Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM) pri 330 mm, 1/320 s, f/6,3 in ISO 200. © Natured Secrets

Dve mladi sovi na oknu kamnitega skednja, medtem ko tretja sedi na strehi nad njima.

"To je skedenj za sove na zgornjem polju – gre za obnovljeno konstrukcijo iz suhega kamna," pove Gayle. "Skedenj je vgnezden v pobočje, zato mladiči zlahka skočijo na travnata pobočja." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 6D Mark II z objektivom Canon EF 600mm f/4L IS III USM pri 1/800 s, f/4,5 in ISO 2500. © Natured Secrets

Ta povezava se je še okrepila, ko se je po restavratorskih delih na skednju, ki so ga Gayle in mojstri za suhozidno gradnjo obnovili s kamnom, najdenim v nekdanjem kamnolomu, pojavila družina pegastih sov. Ta skedenj je postal novi dom za ptice.

"Ker sem se naučila "gledati" skozi svoj fotoaparat in tiho počakati, da se pojavijo pegaste sove, lahko opazim več," pove Gayle. "Opazim gibanje trave, spremembo svetlobe, vešče, ptice in rože, ki se jih dotaknejo. Za trenutek postanem plen, ko objektiv zajame kremplje, ki krožijo nad mano, nato pa se premaknem in situacija se spremeni. Postanem lovka."

Gayle uporablja tudi drugi fotoaparat DSLR polne velikosti z izbranimi daljšimi objektivi EF. Ker ima eno ohišje fotoaparata za svoje makro objektive in drugega za svoje teleobjektive, nikoli ne zamudi trenutka zaradi menjave objektiva. S temi orodji lahko zajame dramatično nebo in ptice med letenjem, kot so sove, pri čemer je še posebej pomembna optična stabilizacija slike, saj ne uporablja stativa.

"Potrebujem doseg svojega čudovitega objektiva EF 600mm f/4L IS III USM, da se lahko približam sovam," pove. "Na tem mestu sem daleč stran in se ne morem skriti, zato ne morem preprosto sedeti in misliti, da bom od blizu videla srno ali ptico. Celo taščico je težko fotografirati, ker so drevesa tako visoka. Z objektivom pri 600 mm ste lahko prepričani, da boste dobili najboljše posnetke, saj fiksni objektiv zagotavlja ostre slike, medtem ko mi fotoaparat Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM omogoča povečanje in zmanjšanje kadra, da lahko posnamem ptico, tudi če se premika ali leti proti meni. Imam razdaljo."

Dokumentiranje vračanja v divjino zdaj in v prihodnosti

Bližnji posnetek zelenih in belih cvetnih brstov divjega korenja, v ozadju pa je neizostren travnik.

"Te rastline rastejo na jaloviščih v kamnolomu in okoli njega. Obožujemo bele čipkaste dežničke divjega korenja sredi poletja," pove Gayle. "Pozneje, sredi avgusta, pa se majhne fižolu podobne plodne glavice med sušenjem obrnejo, cvetni brsti pa se tesno zvijejo v konkavno ptičje gnezdo." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 5D Mark IV z objektivom Canon EF 100mm f/2.8 Macro USM pri 1/640 s, f/2,8 in ISO 320. © Natured Secrets

Bližnji posnetek čmrlja, ki lebdi nad osati in travo.

"Vse, kar lahko naredim, je, da to pokrajino pustim v boljšem stanju, kot sem jo našla," pravi Gayle. "Moj izziv je, da jo nenehno izboljšujem. Navdušeno jo spremljam, da bomo lahko videli razliko." Posneto s fotoaparatom Canon EOS 5D Mark IV z objektivom Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS II USM pri 153 mm, 1/1000 s f/5 in ISO 640. © Natured Secrets

Gayle je projekt vračanja v divjino dokumentirala tudi z anketami, stiskanjem cvetja, konzerviranjem rastlin v alkoholu ter skiciranjem in slikanjem z vodenimi barvicami. Navsezadnje pa uživa v drobnih trenutkih z divjimi živalmi, ki jih je privabil ta kotiček, in se navdušuje nad blagodejnimi vplivi stika z naravo na naše duševno zdravje. "Pogled skozi fotoaparat v teh zgodnjih jutrih vam omogoča, da vdihnete mir in tišino," pojasnjuje. "To čustveno stanje si lahko vtisnem v spomin tako, da delim te slike na družbenih omrežjih in s tem pomagam tudi drugim, da izkusijo kanček te lepote, ki nas obdaja."

Vsem, ki razmišljajo o ustvarjanju podobnega projekta, svetuje, naj začnejo z nekaj drevesi ali grmički, ki bodo privabili ptice in žuželke. "Vedno zasadite drevesa, če imate možnost," svetuje. "Ne potrebujete veliko prostora – čez šest ali sedem let boste imeli gozdnato pokrajino, po kateri se boste lahko sprehajali in začutili prostor."

Napisala Lorna Dockerill

Povezani izdelki

Povezani članki

Namigi za fotografiranje prizorov divjine

Profesionalna fotografinja Dani Connor deli svoje najboljše nasvete za uspeh v industriji z ambicioznim mladim fotografom prizorov divjine.

Najboljši objektivi za fotografiranje pokrajine

Vse informacije, ki jih potrebujete, da lahko izberete cenovno ugodne primarne objektive in objektive s povečavo.

Kako fotografirati ptice

Nasveti in najboljša začetna oprema za fotografiranje ptic.

Posnemite neverjetne makro fotografije čebel

Kako posneti odlične makro posnetke majhnih, hitro premikajočih se žuželk.