Krotenje divjine: v iskanju popolnega posnetka pustolovščine na prostem

Športne aktivnosti v naravi ponujajo številne priložnosti za fotografe z neustrašnim srcem, ne glede na to, ali gre za pohod na vrhove pečin, vožnjo s kajakom po jezerih ali plavanje v divjini.

Ena takih ustvarjalk je Anna Blackwell, pustolovka, ustvarjalka slik, pisateljica in govornica iz Združenega kraljestva, ki se rada podaja do skrajnih meja. Pravzaprav je iz tega naredila kariero, saj snema fotografije in videoposnetke za vodilne blagovne znamke športov na prostem, vključno z Lowe Alpine in Peak UK. Med njene osupljive podvige štejejo samostojna hoja po starodavnih romarskih poteh čez Francijo in Španijo v dolžini 1600 kilometrov, vožnja s kajakom skozi 11 držav in pet glavnih mest v dolžini 4000 kilometrov ter vzpon na Toubkal, najvišji vrh severne Afrike.

"Med eno od svojih prvih pustolovščin sem začela fotografirati in pisati blog predvsem zato, da so moji prijatelji in družina lahko videli, kako napreduje moja dolga pot," pojasnjuje Anna, ko jo vprašamo, kako je hobi spremenila v poklic. "S slikami in besedami sem svoje dogodivščine nekaj let delila na spletu, kar se je prijelo. Kmalu sem o pustolovščinah pripovedovala na prireditvah, festivalih ter dogodkih v podjetjih in šolah. Nato sem začela pristopati k blagovnim znamkam, da bi z njimi sodelovala na svojih prihodnjih potovanjih, in postopoma sem s fotografiranjem, pisanjem, snemanjem pustolovskih filmov, govori in družbenimi mediji ustvarila dovolj prihodkov, da je to postalo delo za poln delovni čas."

Anno, njenega partnerja Sama in psa Bilba je zadnji pohodniški izlet s kampiranjem popeljal v skalnato pokrajino severnega Dartmoorja v Angliji, pri tem pa so ji družbo delali fotoaparat Canon EOS R6 in dva objektiva – Canon RF 24-105mm F4-7.1 IS STM in Canon RF 50mm F1.8 STM. Anna pojasni, zakaj se rada umakne od vsega, deli svoje najboljše nasvete za pohodništvo v divjini in razkriva, kako lahko svoje najljubše pustolovščine za vedno ujamete v spektakularnih fotografijah.

Anna, Sam in Bilbo so raziskovanje severnega Dartmoorja začeli v vasi Belstone, ki je znana po izjemnem dostopu do skalnih formacij "tor". Te velike, prosto stoječe skalne vzpetine so Anno privlačile že od nekdaj.

"To je bil zame popolnoma nov del Dartmoorja, kar je bilo zelo razburljivo. Sprehodiš se skozi idilično vasico in takoj si na barju," pravi. "Občutek je bil divji in odmaknjen, kar je točno to, po čemer hrepenim.

"Moja strast je pohodništvo," nadaljuje. "Rada se s težkim nahrbtnikom sprehajam naokoli. Ne gre za to, da bi se kam odpravili posebej hitro, vendar je smisel v tem, da popolnoma uživate v mirnih krajih. Odpravili smo se na pohod, nato postavili šotor in preživeli noč v divjini."

Annina povezanost z naravo izvira iz ljubezni, ki jo njena družina goji do hoje in pohodništva, ter njenih švedskih korenin. "Moja mama je Švedinja in mislim, da je v švedski kulturi globoko zakoreninjeno, da ogromno časa preživimo zunaj in cenimo naravno okolje. Pohodništvo in raziskovanje sta predstavljala pomemben del mojega odraščanja in kadar koli smo bili na Švedskem, smo se vozili s kanuji, kampirali ter jedli na prostem. Zato menim, da je bila narava že zelo zgodaj močno vključena v moje življenje."

Anna je imela na pohodu po Dartmoorju družbo, vendar pogosto potuje sama, med drugim se je jeseni 2020 sama odpravila na arktično Švedsko (glejte levo sliko zgoraj). "Na globlji ravni imam zelo rada samostojne pustolovščine, saj je to edinstvena izkušnja," pojasnjuje. "Deset dni nisem videla niti enega odtisa stopala. Ko si sam, se moraš spopadati z vzponi in padci. Če imaš res slab dan, nimaš motivacije, si utrujen in lačen, je izključno tvoja odgovornost, da se s tem spoprimeš. Na koncu pa veš, da si od točke A do točke B prispel sam v enem kosu."

Po drugi strani vam lahko družba pri pohodništvu pomaga pri fotografiranju. "Tako je veliko lažje fotografirati stvari, saj vam je subjekt samodejno na voljo," pravi Anna. "To velja tudi za Bilba, saj je pogosto subjekt mojih fotografij. Če je v posnetku pokrajine oseba ali pes, vas to preprosto pritegne na način, ki ga klasična pokrajinska fotografija ne omogoča."

Na vprašanje, kaj je bilo prvo, njena strast do fotografije ali pustolovska potovanja, ima Anna takoj odgovor. "Fotografiranje je bilo prej," navdušeno pove. "Moj dedek je bil odličen fotograf, zato sem odraščala ob pregledovanju njegovih albumov, kar mi je že zgodaj vcepilo ljubezen do fotografije. Prvi fotoaparat sem dobila pri 15 letih, fotografiranja pa sem se učila v šoli. Kljub temu svojih prvih nekaj pustolovščin nisem fotografirala, temveč sem oba hobija združila šele čez nekaj let."

Za Anno dokumentiranje njenih pohodov pomeni prilagodljivost, uporabo minimalne opreme in iznajdljivost na poti. Poleg prostranih panoram predlaga tudi fotografiranje ali snemanje majhnih trenutkov, kot so nameščanje nahrbtnika, pritrjevanje šotorskih količkov ali uživanje v skodelici vroče čokolade, kar lahko po njenem mnenju resnično prispeva k vašemu vizualnemu pripovedovanju zgodb.

"Obožujem pripovedovanje zgodb o pustolovščinah," pojasnjuje. "Pogosto sem popolnoma sama v odročnih krajih, vendar to zelo rada delim z drugimi, fotografija pa je odlična platforma za posredovanje teh izkušenj.

"Na tem potovanju smo se med modro uro močno osredotočili na fotografiranje naglavne svetilke in pare, ki je izhajala iz skodelice vroče čokolade ali vode, ki sem jo zavrela, saj je bil to ustvarjalen način, kako ujeti tisti čas dneva."

Uporaba funkcij, kot sta hitro zaporedje posnetkov in sistem za stabilizacijo slike brezzrcalnega fotoaparata polne velikosti Canon EOS R6, je pomenila, da Anna ni imela težav, ko je pri šibki svetlobi pozabila stativ.

"Stabilizacija in ločljivost 20,1 milijona slikovnih pik v modri uri sta bili fantastični, saj smo dejansko pozabili vzeti stativ. Izkazalo se je, da ga nismo potrebovali, saj se je fotoaparat odlično spopadel s šibko svetlobo," pravi.

Anna potuje z malo prtljage, zato ima običajno s seboj le en objektiv, ki je vsestransko uporaben tako za portrete kot vseobsegajoče pokrajine – na primer Canon RF 24-105mm F4-7.1 IS STM.

"Všeč so mi takšni objektivi, ker omogočajo prilagodljivost. 24-milimetrski je bil odlična izbira za posnetke Bilba od blizu, poleg tega pa sem lahko pri nekaterih pokrajinah dosegla večje stiskanje. Ko se odpravljam na pustolovščine, si močno prizadevam, da bi lahko vse naredila z enim objektivom."

Zagotoviti opremo, ki lahko sledi Anni in nepredvidljivim razmeram na njenih pustolovščinah, je lahko izziv.

Med nedavno smučarsko turo na arktično Finsko so se na primer temperature spustile do –22 °C. "Ko so temperature tako nizke, je vse težje – od obuvanja smuči do postankov za prigrizke," pojasnjuje. "Fotografiranje postane vojaška operacija v smislu učinkovitosti, da so roke čim manj na mrazu in da lahko čim prej nadaljujete s potjo."

Vendar Anna vztraja, da se dokumentiranje teh spominov splača.

"Najboljše pri fotografiranju športov na prostem je, da ti spomini ostanejo za vedno. Še vedno si občasno ogledam fotografije svojih zgodnjih pustolovščin in se pri tem natančno spomnim, kje in s kom sem bila ter kaj sem čutila. To je res močna stvar.

"Slaba stran pri pustolovščinah, ki jih opravljam, je, da je včasih prisoten pritisk, da je treba posneti določene fotografije. Bila sem na potovanjih, na katerih sem mislila, da bom imela čudovito vreme in bom lahko ustvarila res navdihujočo vsebino v neverjetnem gorskem okolju, nato pa je 10 dni močno deževalo. Fotografiranje v takšnih razmerah je lahko izziv, saj se ne moreš vrniti domov, da bi se preoblekel in posušil svojo fotografsko opremo. Si v šotoru in nimaš možnosti, da bi ohranil stvari suhe. To je eden od razlogov, zakaj obožujem Canon, saj je moj fotoaparat tako odporen."

Tistim, ki bi se radi podali na nepozabno pustolovščino, a niso prepričani, kje začeti, Anna svetuje naslednje: "Če vam primanjkuje samozavesti za pustolovščino, naj vam ne bo nerodno začeti z majhnimi koraki in sčasoma pridobiti pogum. Priporočam na primer nočno kampiranje v divjini s prijatelji, morda z nekom, ki ve, kaj počne, ali enodnevni pohodi na novo mesto, da se navadite na samozadostnost. Odličen način za razvijanje spretnosti in spoznavanje novih prijateljev, ki se prav tako navdušujejo nad pustolovščinami, so tudi tečaji. Predvsem pa se ne bojte delati napak. Tudi nam profesionalcem se občasno kaj zalomi – če se iz tega nekaj naučimo, to ne šteje kot neuspeh."

Na koncu se vam bo skok v neznano izplačal.

"Pustolovščine so zame še vedno eden najboljših načinov, da se ponastavim in ponovno napolnim z energijo. Za ta namen so najbolj učinkovite predvsem samostojne pustolovščine, tudi če gre le za enodnevno raziskovanje nekega novega kraja," zaključi Anna. "To so potovanja, ki spodbujajo mojo ustvarjalnost in zagon, zato bi jih potreboval, tudi če to ne bi bilo moje delo."

Napisala Lorna Dockerill