Stephen se vedno znova vrača v iste kraje na severozahodu Anglije. Tam so njegova najljubša drevesa in rad spremlja njihovo spreminjanje skozi letne čase. Ko se znajde v novem okolju, najprej podrobno razišče pokrajino in si v mislih vtisne kraje, v katere se namerava vrniti.
Če fotografirate morske prizore, "morate raziskati plimovanje," opomni. "Običajno fotografiram oseko. Če fotografirate plimo, boste opazili, da se vaš fotoaparat med osvetlitvijo premika, zato vaše slike ne bodo ostre. Fotoaparat bo stabilnejši pri zajemanju oseke."
Stephen po navadi fotografira jeseni, ker meni, da mu delno ali celo popolnoma oblačno vreme omogoča posneti nebo z dolgo osvetlitvijo, ker se tako prepušča več svetlobe v fotoaparat. "Ne fotografiram sredi poletja, saj bi moral na teren že ob 2. uri zjutraj, zato običajno začnem fotografirati septembra, ko se začne svitati okoli 6. ure zjutraj. O krajih, ki jih fotografiram, najprej raziščem, kdaj bo vzšlo sonce in v katero smer bo oddajalo svetlobo. Če je vreme motno in delno oblačno, so ustvarjeni pogoji, v katerih lahko delam," pojasnjuje. Začne s pregledom histograma na fotoaparatu, da ugotovi razpoložljivo svetlobo in čas, ki ga bo imel na voljo.
Na Stephenovih fotografijah je melanholično vzdušje, ki je delno posledica samega motiva. Po navadi se osredotoča na industrijske znamenitosti ali zapuščene stavbe oziroma kraje, ki so bili nekoč polni življenja, a so danes zanemarjeni. "Privlačijo me stare stavbe," pravi. "Ko sem bil nedavno v Angleseyju v Walesu, sem naletel na neko staro kmečko hišo (glej desno sliko zgoraj) in pomislil: Kako dolgo že je ta kmetija v ruševinah? Zakaj je niso mogli več vzdrževati? Kje so zdaj ljudje, ki so tu živeli in delali?"
Ti opomniki preteklosti so prav tako čudovito primerni za črno-belo fotografiranje. "Pri črno-beli fotografiji se je treba osredotočiti na kompozicijo, ki mora biti močna," dodaja.